Bošnjaška kulturna zveza Slovenije, je v sredo (11.12.2013) izvedla delavnico kreativnega kulturnega turizma v okviru projekta Mesto kultur. Tokrat je tema predavanja bila “Zgodovina Ljubljane – njena etnična in jezikovna pestrost”. Delavnica je bila izvedena v prostorih društva bosansko-hercegovskega in slovenskega prijateljstva »Ljiljan«.
Koordinator projektnih aktivnosti na področju kreativnega kulturnega turizma in univerzitetni diplomirani zgodovinar, Danijel

Slobodan Pejić je bil bosanski slikar in kipar, ki je večino svojega življenja preživel v Sloveniji. Rodil se je leta 1944, v vasici Balatun, v bližini Bijeljine, v BIH. Posebne zasluge za to, da se je razvil kot umetnik in da se je iz njega izoblikoval imeniten kipar, gredo avstrijskemu slikarju češkega rodu, Karlu Matzeku.
Ta

Bošnjaška kulturna zveza Slovenije, je v sredo (04.12.2013) organizirala delavnico kreativnega kulturnega turizma v okviru projekta Mesto kultur. Tokrat je naša predavateljica bila Aigul Hakimova. Delavnica je bila izvedena v prostorih društva bosansko-hercegovskega in slovenskega prijateljstva »Ljiljan«.
Aigul Hakimova je antropologinja in aktivistka na področju pravic migrantov, tema njenega predavanja pa je bila – Heraklova pot:

Po ustanovitvi Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, decembra 1918, se je močno povečalo število pravoslavcev v Ljubljani. Tako je v Ljubljani nastala potreba po izgradnji hrama za pravoslavne vernike, za kar se je po prihodu na prestol, začel zalagati tudi kralj Aleksandar Karađorđević.
Po ustanovitvi Srbske pravoslavne cerkve v Ljubljani leta 1921, je temelje cerkve, leta 1932,

Bošnjaška kulturna zveza Slovenije, je v sredo (27.11.2013) organizirala delavnico kreativnega kulturnega turizma v okviru projekta Mesto kultur. Tokrat je naš predavatelj bil Dejan Križaj, ki je strokovnjak na področju inovativnega kulturnega turizma. Delavnica je bila izvedena v prostorih društva bosansko-hercegovskega in slovenskega prijateljstva »Ljiljan«.
Dejan Križaj je udeležencem delavnic pojasnil več o projektu Banka turističnih

Ilija Arnautović je bil slovenski arhitekt, srbskega rodu. Rodil se je leta 1924 v Nišu (Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev). Slovensko in jugoslovansko urbano krajino je zaznamoval s tistimi prvinami arhitekturnega snovanja, na katere najpogosteje pomislimo ob omembi socialistične arhitekture.
Aritekturo je študiral v Pragi, na Čehoslovaškem, v letih 1945 – 1948. Študij je nadaljeval v

Josip Vancaš je bil eden od najpomembnejših arhitektov v Avstro-Ogrski, v drugi polovici 19.st. ter na začetku 20.st. Rodil se je v mestu Sopron, na ozemlju današnje Madžarske. Ker je večino življenja preživel v Sarajevu in Bosni in Hercegovini (1883 – 1921), ga štejemo za sarajevskega arhitekta.
Srednjo šolo je končal v Zagrebu, študiral pa je

Bošnjaška kulturna zveza Slovenije, je v ponedeljek (21.10.2013) izvedla prvo delavnico na področju videoprodukcije (sklop scenaristika in režija) v okviru projekta Mesto kultur – Usposabljanje pripadnikov ranljivih skupin na področju video produkcije in kreativnega kulturnega turizma v Sloveniji.
Predavanje je izvedel režiser in scenarist Slobodan Maksimović, znan po celovečernem filmu »Hvala za Sunderland«. Udeleženci so se

Mirsad Begić je slovenski kipar in risar, bosansko-hercegovskega rodu. Rodil 31.01.1953, v mestu Glamoč, v jugo-zahodnem delu BIH. Osnovno šolo je končal v rojstnem Glamoču, srednjo umetniško šolo pa v Sarajevu. Begić je kiparstvo študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1979.
Med študijem se je redno izpopolnjeval v Zagrebu. Dodatno

Bošnjaška kulturna zveza Slovenije, je v sredo (09.10.2013) izvedla voden ogled mesta Ljubljana za udeležence usposabljanja (delavnic) v okviru projekta Mesto kultur – Usposabljanje pripadnikov ranljivih skupin na področju video produkcije in kreativnega kulturnega turizma v Sloveniji.
Udeleženci so se seznanili z zgodovino Ljubljane in njeno kulturno dediščino, ki so jo soustvarjali pripadniki manjšin ali priseljenci ter se spoznali z