Ilija Arnautović je bil slovenski arhitekt, srbskega rodu. Rodil se je leta 1924 v Nišu (Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev). Slovensko in jugoslovansko urbano krajino je zaznamoval s tistimi prvinami arhitekturnega snovanja, na katere najpogosteje pomislimo ob omembi socialistične arhitekture.
Aritekturo je študiral v Pragi, na Čehoslovaškem, v letih 1945 – 1948. Študij je nadaljeval v Ljubljani, v letih 1948 – 1953. Leta 1952 je pod mentorstvom arhitekta Edvarda Ravnikarja, pridobil naziv magistra. Lahko rečemo, da kaj je bil Plečnik za Ravnikarja, je bil Ravnikar za Arnautovića. Arnautović je preostanek življenja preživel v Ljubljani, kjer je leta 2009 umrl.
Znan je po mnogih projektih v času slovenskega socializma. Njegova dela obsegajo projektiranje in gradnjo mnogih stanovanjskih naselij v Ljubljani. Prvi znan projekt katerega je Arnautović dizajniral je bil kompleks zgradb in sejemski prostor Gospodarsko razstavišče ob Dunajski cesti, na Bežigradu, zgrajeno leta 1955. Naslednji znan projekt Arnautovića so bili nebotičniki (Savske stolpnice) ob Linhartovi cesti v Savskem naselju, zgrajene leta 1962. Leta 1970 je dizajniral stanovanjske bloke na Črtomirjevi ulici v Savskem naselju, leta 1973 pa štiri stanovanjske bloke znane pod imenom »Slepi Janez« na Šišenski ulici v Ljubljani. V Ljubljani je najbolj znan po izgranji kompleksa BS 3 za Bežigradom, kompleks bolj znan pod imenom Nove Stožice. Kompleks je sestavljen od štirinadstropnih stanovanjskih blokov zgrajenih leta 1978 ter velikih 20 nadstropnih nebotičnikov, dizajniranih leta 1981. Razen v Ljubljani je Arnautović deloval tudi v Beogradu in Avstriji (Hotel Obir zgrajen leta 1977 v mestu Eisenkappel). Za konec je realiziral velik projekt v Alžiriji. V bližini mesta Oran, je v letih 1983 – 1986, dizajniral veliko naselje Zhun II z okoli 4000 stanovanji.
Večji del Arnautovićevega opusa sta zaznamovala dva sistemska pogoja: nagla urbanizacija in gradnja socialistične družbe. Glede na to da je njegovo delo bilo omejeno na stanovanjsko arhitekturo, bi lahko sklepali na ozkost Arnautovićevega ustvarjalnega diapazona. Dejansko je bil njegov avtorski zamah velik, saj je znotraj stanovanjske arhitekture odkrival vedno nove oblikovne, predvsem pa tehnološke inovacije. Arnautović je svojo arhitekturo poskušal prilagoditi naravi človeka, ki se je z dežele priselil v mesto. Arnautović je zato svoja blokovska naselja rad dopolnil s vrtovi (najboljši primer so bloki v soseski BS 3), stanovanja pa je dopolnjeval z balkoni in cvetličnimi koriti. Arnautović je bil eden glavnih promotorjev sistemske montažne gradnje, ki naj bi zagotovila hitrejšo, cenejšo in kakovostno gradnjo. Arnautović je bil tudi dobitnik nagrade Prešernovega sklada, za izgradnjo stavb v Šiški.
4 nadstropni stanovanjski bloki v Bežigrajski soseski 3 na Trebinjski ulici (BS 3) (FOTO Wikipedia prosta enciklopedija)
Stanovanja na Črtomirjevi ulici v Ljubljani
Savske stolpnice ob Linhartovi cesti v Ljubljani
