Francesco Robba je bil italijansko-beneški baročni kipar, ki je večino svojega življenja preživel v Ljubljani. Robba se je rodil v Benetkah 01.05.1698. V času njegove mladosti, je v letih 1711 – 1716 njegov učitelj in mentor bil beneški kipar Pietro Baratta, ki je ustvarjal od Vidma in Benetk, pa do vse St. Petersburga.

Leta 1717 je k istemu kiparju odšel tudi njegov mlajši brat Nicolo, medtem pa se je Francesco leta 1720 preselil v Ljubljano. Tu je delal pod mentorstvom ljubljanskega kamnoseka Luke Misleja, leta 1722 pa se je tudi poročil z njegovo ženo, Terezo. Leta 1727, je po tastovi smrti v Ljubljani prevzel kamnoseško delavnico in z tem prevzel tudi njegovo klientelo. Njegov talent, ter njegova dela je že leta 1729 pohvalil nadškof in princ Esztergoma, Emmerich Esterhazy. Kmalu je postal tudi častni meščan Ljubljane, leta 1743 pa tudi član mestnega sveta. Dve leti kasneje je postal »deželni inženir« Kranjske. Kljub mnogim projektom na Kranjskem je pogosto potoval v rodne Benetke, saj ni želel izgubiti stika z domovino. To mu je omogočilo tudi, da opazuje kako se barok razvija v srednji Italiji, Benetkah in Rimu.

Njegovo najpomembnejše delo v Ljubljani je Vodnjak treh kranjskih rek, ki predstavljajo Savo, Ljubljanico in Krko. Poleg t.i. Robbovega vodnjaka je treba še omeniti Narcisov vodnjak, glavni oltar v Uršulinski cerkvi, oltar v ljubljanski stolnici Sv. Nikolaja, kip Sv. Janeza Nepomuka na fasadi cerkve Sv. Florjana v Ljubljani (1727), stranski oltar in kipe v Šentjakobski cerkvi v Ljubljani (1736) in glavni oltar v Frančiškanski cerkvi. Razen v Ljubljani je Robba deloval tudi v Celovcu in Zagrebu. Leta 1755 je Robba zapustil Ljubljano in se preselil v Zagreb, kjer je tudi umrl 24.01.1757, čeprav je strokovnjak za barok, Blaž Resman v svojem članku objavljenem leta 2001 zapisal, da je Robba umrl v Ljubljani. Več o življenju in delovanju Robbe lahko preberete v knjigi Mateja Klemenčiča Francesco Robba –Beneški kipar in arhitekt v baročni Ljubljani (2013).

Zadnje desetletje Robbovega dela v Ljubljani so zaznamovale številne pravde, povezane z dolgovi, ki si jih je nakopičil, obupani poskusi, da od mesta iztrži čim več denarja za vodnjak, ki so ga po dobrih osmih letih dela, leta 1751 postavili na Mestni trg. Zaradi prevelikega števila nedokončanih del so mu se izmuznila nekatera naročila po kranjskih mestih in pomembni projekti kot so nastavek oltarja za Nazarje ali velika fontana v Trstu.

Ljubljana_Ursuline_Church_Altar

Oltar Francesca Robbe v Uršulinski cerkvi v Ljubljani (FOTO Wikipedia – prosta enciklopedija)

800px-Sv._Janez_Nepomuk

Robbin kip Sv. Janeza Nepomuka na fasadi cerkve Sv. Florjana v Ljubljani  (FOTO Wikipedia – prosta enciklopedija)

Robbafountain

Robbov vodnjak na Mestnem trgu v Ljubljani, leto 2004  (FOTO Wikipedia – prosta enciklopedija)

VLUU L110, M110  / Samsung L110, M110

Robbov vodnjak na Mestnem trgu v Ljubljani, leto 2014  (FOTO Wikipedia – prosta enciklopedija)