Balthasar Haquet je bil avstrijski naravoslovec, etnolog in kirurg, francoskega porekla, ki je večino svojega življenja preživel na Kranjskem. Obstaja več podatkov o datumu njegovega rojstva. Eni govorijo, da je Hacquet bil rojen leta 1735 v Metzu, nekateri pa, da se je rodil v letih 1739 ali 1740 v francoskem mestu Le Conquet.

O Hacquetovem otroštvu in poreklu je znanega zelo malo, za kar je zaslužen tudi sam. Svoje poreklo je zvito skrival. Tekom svojega bivanja v Ljubljani je svojemu prijatelju in sodelavcu Žigi Zoisu celo povedal dezinformacijo, da je ruskega porekla. Študiral je v Parizu in na Dunaju. Po študiju je bil v francoski mornarici vojak, ranocelnik in vojaški kirurg, v času 7. letne vojne. Leta 1766 je sprejel službo rudniškega zdravnika in kirurga v Idriji. V Idriji se je posvetil zdravljenju zastrupitev z živim srebrom. Nato je deloval v Ljubljani kot predavatelj. Med letoma 1771 in 1780 je bil tajnik Kranjske kmetijske družbe, v kateri je od 1785 do 1787 predaval kmetijsko in rokodelsko kemijo. Leta 1773 je postal učitelj anatomije, kirurgije in porodništva na ljubljanskem liceju. V Ljubljani, na Gornjem trgu, je imel svojo botanično in kristalografsko zbirko, ki je bila tako znana da si jo je ogledal celo cesar Jožef II. in tudi tedanji ruski prestolonaslednik in poznejši car Pavel I. Od 1787 je predaval naravoslovje v Lvovu, nato se 1805 seli v Krakov kjer je bil med letoma 1807 in 1810 tudi dekan na Medicinski fakulteti. Leta 1810 se je upokojil in odšel na Dunaj, kjer je tudi umrl leta 1815. Nekaj časa je deloval tudi v Istri in Rijeki.

Hacquet je poleg medicinskega in predavateljskega dela raziskoval tudi slovenske naravne posebnosti, sodi pa tudi med utemeljitelje alpinizma. Leta 1777 je poskusil svoj prvi vzpon na Triglav, vendar je dosegel le Mali Triglav. Vzpon prav na vrh se mu je posrečil dve leti kasneje, vendar pa nekateri o tem dvomijo. Hacquet je tudi bil prvi, ki je opisal princip delovanja Cerkniškega jezera, zelo dobro pa je opisal tudi jamo Vilenica.

Hacquet je bil izrazit razsvetljenec svojega časa, svetovljan in kritičen mislec, ki je pomembno prispeval k razvoju naravoslovja na Slovenskem ter širšemu poznavanju slovenske dežele, njenih ljudi in običajev. Poleg Slovencev, je bil zainteresiran tudi za druge slovanske narode in je veliko časa posvetil raziskovanju hrvaških, ukrajinskih in kozaških narodnih noš običajev in šeg. Poleg slovenščine je tekoče govoril še ukrajinsko.

Danes v Ljubljani Hacquetovo ime nosi ulica v Zupančičevi jami, na Gornjem trgu 4, kjer je Hacquet živel od leta 1766 – 1787, pa od leta 1987. stoji tudi spominska plošča.

T3

Hacquetova ulica v Župančičevi jami

VLUU L110, M110  / Samsung L110, M110

Spominska plošča na Gornjem Trgu