V zgodovinskem atriju ljubljanske mestne hiše (Mestni trg 1) so 14.01.2016 odprli razstavo Marinke Radež z naslovom »Vojna in mir«. Razstavo si lahko brezplačno ogledate do 31.01.2016.

“V sami naravi človeškega ravnanja je, da vsako dejanje, ki se je kdaj pojavilo in ostalo zabeleženo v zgodovini človeštva, potencialno ostane človeštvu še dolgo potem, ko je njegova aktualnost postala stvar preteklosti. Nobena kazen ni imela nikoli dovolj odvračilne moči, da bi preprečila nadaljnje zločine. Nasprotno, ne glede na kazen je ob prvem pojavu nekega zločina njegova ponovitev verjetnejša, kot pa bi bila sploh lahko možnost, da se prvič zgodi.”
(Hannah Arendt, Eichmann v Jeruzalemu)

Cikel 13 slik pod skupnim naslovom Vojna in mir avtorice Marinke Radež je posledica njenega aktivnega soočanja s krvavim propadom federativne republike Jugoslavije. Od leta 1993 do 1995 je v Bosni in Hercegovini skrbela za begunce pod okriljem nemških humanitarnih organizacij (Pax Christi, Cap Anamour in Vive žene). Dan za dnem se je s svojimi oskrbovankami srečevala z vprašanji, kako je mogoče, da se prijazni sosed čez noč izrodi v neusmiljenega morilca, kako je mogoče, da v na videz kolikor toliko urejeni državi zavlada popoln kaos in prijatelj postane smrtonosni sovražnik. Kako je mogoča popolna vladavina laži. Kako je mogoče v sorazmerno kratkem času obnoreti narod in ustvariti razmere za neobrzdano ropanje, klanje, posiljevanje in pregon. Kako je mogoče, da se zločin leta in leta nemoteno bohoti pred vključenimi televizijskimi kamerami in očmi svetovne javnosti.

Odgovori so preprosti in hkrati zapleteni. Marinka Radež jih je ponovno iskala s čopičem v roki. V to jo je zapeljalo vojaško maskirno platno iz Bihaća, ki je leta 2009 po naključju zašlo v njen atelje v povsem drugem življenju na prelepem otoku. Hotela je spremeniti uporabno vrednost platna, nekaj, kar je namenjeno vojni, preobraziti v umetniško delo in ga tako onesposobiti za prvotni namen. Barvanje tankov v roza je vedno doživljala kot pomemben simboličen akt. Začetek slikanja z akrilom je bil intuitiven, zanimalo jo je, kaj ji pripoveduje belina, ko na platnu ostane le še ena originalna barva. Cikel je nastajal pet let, predvsem zaradi pogostega izogibanja temi, platno pa je zadostovalo za 13 slik. V zadnjo sliko Vstop prepovedan je zaradi aktualnosti vkomponirala delo slikarja M. Ribarića – Marina, ki je nastalo leta 2009, tik pred slikarjevo smrtjoMARINKA RADEŽ, rojena 1957 na Jesenicah, je v Ljubljani končala študij filozofije in primerjalne književnosti. S trebuhom za kruhom je šla od Ljubljane prek Kölna, Münchna do Tuzle in pristala na otoku Hvaru; njena poklicna pot jo je vodila od poučevanja, novinarstva, humanitarne dejavnosti do slikarstva. Zadnjih 13 let je slikarstvo njena temeljna življenjska dejavnost. Staro posestvo v vasi Dol na Hvaru je spremenila v odprti atelje. To je projekt, namenjen likovnemu ustvarjanju s številnimi likovnimi delavnicami za otroke in odrasle, njen ustvarjalni in permanentni razstavni prostor. Doslej je razstavljala v Zvezni republiki Nemčiji (Köln, Aichach), Avstriji (Deutschfreistriz) in Sloveniji (Ljubljana). Redno razstavlja v javnih prostorih na otoku Hvaru.

1 Maj 1993 v Mostarju (avtorica Marinka Radež), FOTO Danijel Osmanagić