20. junij 2014 15:00do30. avgust 2015 19:00

V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (Maistrova 3) v Ljubljani, so 07.07.2015 odprli razstavo intermedijske umetnice Sanele Jahić, z naslovom Prepih. Razstavo si lahko ogledate do nedelje, 30.08.2015. Vstopnina je brezplačna.

Razstava bo predstavila povzetek umetničinega nedavnega intenzivno produktivnega obdobja in njen izvirni novi način preciznega združevanja izvedbene mehanike z delavsko problematiko, tj. tematskih stalnic sodobne umetnosti, ki redko prideta skupaj. Čeprav se vsaj že od ugotovitev antropologa Marcela Maussa, znanih iz eseja “Telesne tehnike” (1934), ne moremo več izogibati obravnavi in rabi teles kot strojev ter s tem povezanim problemom konstrukcije, manipulacije in družbene določenosti rab telesa oziroma človeka, se še vedno nismo preveč oddaljili od dihotomnega razločevanja človekovega duha od telesnega (u)stroja. Avtorica v svojih delih opozarja na dejstvo, da civilizacija temelji na ideji spreminjanja in nadziranja, pri čemer avtomatizacija in robotizacija delovnega procesa še ne pomeni osvoboditve, temveč prej začetek nekega novega obvladovanja.

Sanela Jahić (1980, Kranj) je leta 2008 diplomirala na oddelku za slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani z delom “Družbeni subjekt v kinetičnem objektu” in leta 2010 magistrirala na temo novih umetniških strategij v umetnosti v javnem prostoru na Univerzi Bauhaus v Weimarju.

Na razstavi I am spending my Capital, ki je bila lani na ogled v Novi Gorici, je Sanela Jahić predstavila Marxov Kapital in knjigo Chrisa Hedgesa The Death of the Liberal Class. Njune strani je prepletla, s posebnim mehanizmom ju je skušala razdvojiti, da bi pokazala na neuspeh liberalnega razreda, ki je bil nekoč zelo aktiven v boju za demokratične pravice, kasneje pa je zaradi kompromisov in sodelovanja z neoliberalizmom povsem odpovedal. Svoje teze o različnih vidikih avtomatizirane proizvodnje je podkrepila tudi z videom Tovarna. V njem prikazuje pogovor z lastnikom tovarne, ki svoj odnos do strojev poimenuje ljubezen, in delavko, ki izpričuje vdanost v usodo in tudi vse značilnosti odtujenega dela.

Delo Tempo Tempo, s katerim je kandidirala za nagrado skupine OHO, je nadaljevanje njenega raziskovanja razmerij med stroji in delavci. Le da je v njem kontrastirala sodobno proizvodnjo z raziskovanji Franka Bunkerja Gilbretha, ki je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja razvijal metode čim bolj učinkovitega dela za tekočim trakom. »Gilbreth je preko raziskovalnih študij gibanja in časa za povečevanje učinkovitosti delavca v proizvodnem obratu v resnici človeka obravnaval, kot da je stroj. Danes pa stroji in roboti v veliki meri že nadomeščajo delo človeka v proizvodnji.«

Večina tovarn, ki jih je obiskala, so v njeni rodni Škofji Loki. Tam živi še danes s svojim partnerjem, strojnim inženirjem, ki ji pomaga razvijati stroje in mehanizme za njene razstave. Odraščala je v muslimanski družini, kar jo je seveda zaznamovalo, in ni čudno, da je šla skozi proces razčiščevanja z ideologijo družine in drugače misleče okolice. Zagotovo se je tudi zato izoblikovala v umetnico z močno voljo in aktivno držo v življenju, ki ji je jasno, da mora vedno znova presegati (lastne) omejitve in stopati izven območja ugodja.

Sanela Jahić je do sedaj svoja dela predstavila, tako domači kot tuji publiki. V Slovenije je svoja dela razstavljala v Ljubljani, Novi Gorici, Kostanjevici na Krki, Škofji Loki, Celju, Mariboru, Trbovlju..V tujini je bila enako aktivna, saj so si njena dela lahko ogledali v BIH (Sarajevo, Bihać), na Hrvaškem (Zagreb), Nemčiji (Berlin, Leipzig), Rusiji (Moskva), ZDA (New York, Portand), Avstriji (Linz)…

k-portret25-sanela-jFOTO www.mladina.si