V sredo (24.09.2014) z začetkom ob 20h bo v Cankarjevem domu v Ljubljani nastopil Simfonični orkester Čajkovskega iz Moskve. Cene vstopnic so od 30 – 65 eur. Orkester deluje že 84 let in je bil ustanovljen v času Sovjetske zveze. Prvi dirigent je bil Aleksander Orlov, sedanji pa je Vladmir Feodosjev, ki vodi orkester od leta 1974.

Program:
–          Ludwig van Beethoven, Simfonija št. 4 v B-duru, op. 60
–          Peter I. Čajkovski, Simfonija št. 4 v f-molu, op. 36

Simfonični orkester Čajkovskega je naslednik bogate tradicije Simfoničnega orkestra Moskovskega radia. Leta 1993 je dobil ime po znamenitem skladatelju, simbolu ruske glasbe in dežele. V času Sovjetske zveze je orkester nosil ime Državni simfonični orkester sovjetske radio televizije ali Simfonični orkester zveze sveh radio-televizij. Orkester je prvi ambasador glasbe Čajkovskega. Svetovni javnosti se predstavlja na koncertih nagrajencev legendarnega mednarodnega tekmovanja Čajkovskega ter pripravlja glasbene večere v skladateljevih muzejih v Klinu in Votkinsku. Povezanost z radiem je vso zgodovino plemenitila programsko politiko orkestra, hkrati pa mu je tudi s pomočjo posnetkov omogočila prodor na svetovna glasbena prizorišča. Orkester je krstil dela legendarnih skladateljev (Šostakoviča, Hačaturjana, Prokofjeva, B. Čajkovskega, Gubajduline) in odkrival zvezde prihodnosti (Jurija Bašmeta, Mišo Majskega, Gidona Kremerja, Maxima Vengerova, Vadima Repina). Simfonični orkester Čajkovskega je prvi ruski orkester, ki je odprl koncertno sezono znamenite Zlate dvorane dunajskega Glasbenega združenja.

Umetniško vodenje je bilo vedno v rokah karizmatičnih dirigentov; zadnje obdobje zaznamujeta Genadij Roždestvenski (1961–74) in Vladimir Fedosejev, ki je obenem stalni gostujoči dirigent Operne hiše in koncertne dvorane Tonhalle v Zürichu. Obvladuje nadvse obsežen repertoar, strokovna javnost pa ceni predvsem njegov izjemni občutek za izbiro programa, obogatenega z redkeje izvajanimi deli. Ruski dirigent je za svoje umetniško delo prejel številne mednarodne nagrade in priznanja, med njimi zlato zvezdo mesta Dunaj (2002), avstrijsko priznanje Akademije znanosti in umetnosti (2005) in zlato medaljo Mednarodnega združenja Gustava Mahlerja (2007).

Ambasadorji glasbe Čajkovskega so svoj program zasnovali kot diptih 19. stoletja, v katerem nasproti Četrte simfonije Čajkovskega iz obdobja skladateljevega ustvarjalnega vrha stoji pogosto prezrta Beethovnova Četrta simfonija, »Beethovnov simfonični ideal«.