V preddverju Cankarjevega doma v Ljubljani si od 2. Junija do 6. Septembra lahko ogledate razstavo, avtorja Goceta Trajkovskega iz Makedonije. Razstava je nastala v sodelovanju s Slovenskim društvom likovnih kritikov (izbor Iztok Premrov).

Imigracija pogledov

Za slikarja je pogled tako rekoč začetek in konec ustvarjalnega postopka. Najprej sta pogled navzven in navznoter, šele nato se začne umetnina razvijati. Končni je pogled umetnika, ki še zadnjič preveri, ali je delo res končano, in ga odloži.

Trajkovski se z delom svoje slikarske tvornosti vztrajno posveča portretiranju. V ljudeh išče specifične lastnosti in njihove poudarjene karakterne poteze. Zanj dober portret nikakor ni le posnetek resničnosti, ampak predvsem odkritje značajev. Upodobljencev ne poskuša idealizirati, ampak jih prej razgalja. Najbolj ga zanimajo imigranti, ljudje, ki so zamenjali domovino in se poskušajo uveljaviti na tujem, se poistovetiti z novim življenjskim in delovnim okoljem. Takšno zgodbo umetnik doživlja tudi osebno in zato je do sebe v avtoportretu še bolj nepopustljiv, in če je treba, prepričljivost doseže tudi z ironiziranjem. Vsekakor so portreti posebej zanimivo poglavje v njegovi umetnosti, saj so dosežek odločne in čvrste slikarske govorice, naslonjene na žlahtno izročilo mojstrov portretistov iz minulih stoletij. Slikar se zaveda, da mora portretu danes gotovo poiskati »dodano vrednost«, če hoče biti aktualen in prepričljiv tudi v tej zapleteni umetniški sedanjosti pluralizma slogov in številnih sodobnih izraznih možnosti vizualnih umetnosti.

Slikarska postavitev Imigracija pogledov je umetnikov neposredni odziv na prav v zadnjem času izjemno razširjen, žgoč in skoraj nerešljiv globalni problem. Ljudje iz manj razvitih okolij poskušajo v bolj razvitih ali bogatejših najti svojo novo življenjsko priložnost. Številnim ne uspe in to silno željo plačajo celo z lastnim življenjem, če opomnim le na vrsto zaporednih tragičnih dogodkov v naši neposredni bližini, v Sredozemlju.

Goli telesi v središčnem delu sta prispodoba razdvojenosti, v katero hočeš ali nočeš zapadejo imigranti. Tujina jih posrka, a v njej ostanejo tujci, z leti postanejo tujci tudi v lastni domovini, saj ne poznajo nikogar več, ker se je v njihovi odsotnosti marsikaj spremenilo. Umetniku ostane torej njegov izrazito osebni pogled na to izkušnjo časa in prostora: pogled z vseh štirih strani neba. Vsak posebej odpira nov pogled na isto izhodišče. So izraz trpljenja in hkrati neomajnega optimizma, da je vendarle mogoče preživeti in ohraniti temeljno umetniško istovetnost. S slikarstvom si Trajkovski odpira svojo pot naprej, umetnost ga polni, kadar mu resnično stoji ob strani.

Imigracija pogledov slikarja Trajkovskega, ki se slogovno naslanja deloma na preverjeni realizem, deloma na sodobno različico ekspresionizma, je nesporno družbeno angažirana in socialno kritična. Kot na drugih njegovih sorodnih slikah so tudi tukaj navzoči in opazni poudarki, ki nas nesporno vodijo k bistvu njihove sporočilnosti. Trajkovski tudi sicer meni, da je dobro slikarstvo prepojeno s sugestivnostjo. Le tako lahko prevzame gledalca, ker mu kot vrednoto ponudi jasno sporočilo.

Iztok Premrov

Goce Trajkovski

Rojen leta 1982 v makedonskem mestu Bitola. Diplomiral je na Fakulteti za likovno umetnost v Skopju na oddelku za grafiko, pri profesorju Dimitru Malidanovu. Leta 2010 je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani pri profesorju Lojzetu Logarju magistriral na oddelku za grafiko. Samostojno je razstavljal v Makedoniji, Sloveniji, Hrvaški in na Portugalskem, sodeloval je na več kot tridesetih razstavah doma in v tujini. Za svoje delo je prejel nekaj makedonskih nagrad in slovenskih priznanj. Njegova dela so na ogled v različnih javnih in zasebnih zbirkah. Živi in dela v Ljubljani. Je član makedonskega in slovenskega društva likovnih umetnikov.

Goce Trajkovski – FOTO http://www.saatchiart.com/gtrajkovski